dopust do 08.08.08.
Sem že Jaz na vrsti?
Ko si ti tam,
kjer si,
ko sem,
letenje me ovira,
potenje je posledica,
ihtenje je začetniška prevara,
jokaš.
Bilo bi mi lepo.
Bilo mi je lepo.
Mi je lepo.
Posledica: poledica.
V tekoče zlito se strdim
v kose belih kock stopim tvoj led teh gor teh sten teh strmih spustov izboklin
parket
na parket kaplja
živost življenjskih tekočin
na zdravje!
spijem
s tabo
dan
in naju z njim.
Marelice so modre
Spretno se ovija
tvoj las
na mojih prsih
jezik
gladkost mojih ustnic
roka v gibanju
drseča v plesu bokov
tvoja misel
sad
najinih
besed
spretno me ovijaš
vpletaš
vežeš
ti
meso
sladkost
modrin
Spomenik poti
Po Maroku
obliva me pot poti
mrak
počepi so postali boleči
ko nje ne bo
moj dom je zgolj prehod
moj dan je most
in ona
je ona moj spomin
moj
spomenik?
Zastrupitev
tebe
trava
zeleno rumeno zažgana plava
zastrupljam te
plava trava
zaborava
trava
plava
kri sušeča
slad noseča
sad morilka
v travi se dogaja
živa
smrt
gnila
strd
zastrupljam
zemljo lahno
krt
BLOGOZIJA: TRENUTEK V TRAJANJU BY JASMINA137
Hvala.
Zgodila se je knjiga. Lepo. Še se bo zgodila. Tudi knjiga.
TRENUTEK V TRAJANJU
Vsebina nad časom
stikanje zrkel priprtih oči
mokri pogledi vlažijo belo odejo
diham vdihe izdihov
presežek
ustnic nad kožo
razlivanje črne v rdečo
črkuj me
od zgoraj navzdol
in jemlji
počasi
po eno samo mene
premeči in spoji
v besede
berljivih
bližin
Komu hvala za Mojo poezijo?
Mozaik ljubezni
Videla sem solze. Slišala sem molk. Želim si, da ne bi.
Nikdar
nikdar
nikdar
ampak
res
Nikdar
si ne drznimo hoditi po ljudeh
ki
ljubijo
ki ljubijo
ki ljubijo.
Pička
Podvojitev
Poglobitev
Potvorba
Potreba
Popis
Popizditis
Postomembno
Postavno
Poševno
Pokončno
Polnočno
Poljubno
Prestižno
Pretežno
presežno
Popljuvano
Posrkano
Polito
Pobarvano
Prelito
Posušeno
Prefinjeno
Periferno
Posthumno
Pička
Tu
tako
Smo
Postmoderno.
Taras Kermauner
“Ne priznavam smrti.
Vsaka smrt je pogoj novemu rojstvu.”
Navskrižna srečevanja bodo obstala na moji pisalni mizi.
S spoštovanjem!
Kakor - kdaj
Odvržeš
kakor - kdaj
kakor - kaj
smeti
odvečne stvari spomine nevredne
izgube strasti
odvržeš
kakor - kdaj
kakor - kaj
Na poti pot.
moj mačkon
kdor ni ljubljen, ni živ
mislim si o lepem vse
o grdem pol
o slabem vse pozabim
mislim si
o vseh
vse živo
o živih
vse lepo
o lepem
vse čutno
o živih
obudim vse mrtvo
ob tistih
ob ljudeh, ki bi jih rada ljubila, ki jih ne ljubim, ker jih preprosto ne morem ljubiti, si mislim
dobro.
In tako,
človek,
ostaneš živ.
Individuum v trajanju prostora.
Imamo dovolj časa
da se naučimo
živeti
čas?
dovolj sledi?
Znamenja.
Stojim na razvalinah
nečesa neizrekljivo lepega-
kaj je že to bilo?
In prekladam razmetane klade.
Iščem ne vem več kaj.
In ničesar vam nimam povedati.
česar že ne bi bilo v teh kamnih.
Kaj je že to bilo?
Pozabljena je govorica
praproti in voda,
tihe skrivnostne besede,
s katerimi se sporazumevajo
ptice in veje,
korenine in prst.
Pogovarjamo se v šifrah,
za katere smo izgubili ključ.
Čas bo spet iz koordinat
neba in zemlje
izluščiti nekaj prastarih preprostih resnic
ki jih poznajo mravlje in mah.
Nekoč so tod mimo
plule vesele bele ladje.
Stojim na razvalinah
nečesa neizrekljivo lepega-
kamnita soha,
popisana z nerazumljivimi znaki,
ki jih ne znamo prebrati,
ki jih ne znam prebrati.
/Ivan Minatti/
Ničesar ne pozabim.
foto by jasmina137
Ničesar ne pozabim.
Vsega se spominjam.
A ker ljubim, oprostim.
In ker ljubim, oprostim.
Malik človek
foto by jasmina137
jutranji
koraki
soncu
sence med poljubi
vrat in bleda lisa
teci ljubica
teci
jaz
te ljubim
med potjo
SEMPOTJA
sahara foto by jasmina137
Navzkrižni križni križ
križišča
pot poti
odvod vodovja divjih vod
povsod
od tebe in od mene tam in tja
iz nas do nas iz vas v nas
jutra in noči
oči
oči
črne oči
ris
nedotaknjenosti
ris
pogled sledi
pohod stopinj
zabris
peščeni val
izbris
peščenih tal
zaliz
izliz
Pomlajevanje
Sotočje
sozvočenj
Tišina črnine
mrtvilo hladnine
Mrzlina krastavih rok
oguljenih žuljev sledi trde kože odpad
brazde skrbi
štrclji ljubezni
vosek upognjen iznosnih tekočih gnetljivih zmesi
soba
v kotu črni plašč
pogorišče
Davidov znak
črepinje jezikajo prah
iztuljena miselna zveza
klasična
glasba
klasje glasov
pomladi pomlaja pomlad
medeni okusi smolnate sline
prgišče črk
stopljeni metež meglenih idej
stopala stopicajo sledi sledem
v cedro vdelujem cd
spomin !
Dokupim spomin …
Stalnost
Ozračje v izgorevanju
cesta v prenavljanju
stran v obnavljanju
umetnost v oživljanju
človek v razpadanju
čas v minevanju
stanje
razkrajanja
pozab.
Arabske rože cvetijo
V spomin pokojni moji babici
V jeseni poznih popoldanskih ur
dišijo
in dišeče
ovenijo
v pesku
tal iz oranžin
pomladi
tihe
bele
bele
bele
čipke izvezene
v vzhodu sonc
izpete
neizpite pesmi
solz iztočenih
praznin
praznin
praznin
tišine
to je pesem tebi v spomin
roze se steka
za spomin
v spomin
.
konji tečejo v zaliv
arabski
konji najini
v zaliv
zaliv
27.3.
http://www.youtube.com/watch?v=5OP22rETN-s&NR=1
V imenu nežnosti
Ave
Komu se smejijo klovni?
Sebe beri
iz mojega
obraza
maska življenj
senca poljuba
tema sonc
ženska sem
grenka guba tvojega nasmeha
pesem
izpoved nekega mračnega duha v zmoti
izpisana nepopolna poved
iskanje izgubljene izgube spomina
nekdo je želel graditi v meni drugi jaz
želja
egotrip je v modi
globalno
fukalno
kdo sem da si kdor si
ni vsak vreden mojih besed
ne brati
ne živeti
z njimi v njihmene
moj smeh
